Gozd ima velik vpliv na okolje in je zelo zapleten ekosistem. Vpliv gozda je mogoče čutiti tudi v kraje oddaljene več sto ali tisoč kilometrov, saj njegov vpliv seže dalec in ne samo v bližnjo okolico.

Vplivi gozdov segajo tudi tja, kjer tega ponavadi ne opazimo. Gozd in njegovi ekosistemi omogočajo tudi razvoj človeka in človeške družbe. 

Vse je v ravnotežju.

V kompleksnem ekosistemu najdemo dom mnogim rastlinskim ter živalskim vrstam in glivam. In ravno to dinamično ravnovesje zagotavlja trajen obstoj gozda zaradi zmožnosti prilagajanja na klimatske spremembe, ujme, poselitve z novimi živalmi ali rastlinami in posegi človeka.

Gozd je v nenehnem spreminjaju. Nekatere vrste izginejo in se pojavijo namesto njih druge.

Slovenski gozdovi so sestavljeni iz:

  • približno 70 različnih drevesni vrst
  • večjega števila grmovnic
  • zelnatih rastlin
  • mahov, lišajev, gliv
  • živalskih vrst

Znova vse te sestavine uspešno sodelujejo, da le ustvarijo ravnotežje, ki zagotovalja, da ni nekaterih preveč medtem ko je drugih premalo.

Če pa se že to ravnovesje poruši se pa gozd tudi prilagodi.

Gozdovi pa niso le kraj in dom vseh teh rastlin in živali. Pač pa so tudi zelo dobri za človeštvo. Preprečujejo nastanek plazov, ob rekah preprečujejo odnašanje zemlje, zadržujejo padavinsko vodo, da nižje ob rekah ne prihaja do poplav in v obdosbij suše poskrbijo za večjo vlažnost zraka.

So naravni vlažilci zraka

saj iz tal črpajo vodo in jo z izparevanjem oddajajo skozi liste. V bolj hladnih dneh pa se na listih kondenzira zračna vlaga, ki ohranja drevo pri primerni vlažnosti.

Gozd je pa tudi jedilnica za mnoge mikroorganizme v vodah, saj se hranijo z listjem in drugimi odpadki gozdnih rastlin.

Od drevesnih senc pa so odvisne tudi vse vodne živali, saj če ne bi hladili gozdovi rek bi se voda pregrela in življenje v rekah ne bi bilo mogoče za mnoge živali.  Hladnejša voda pa je dobra tudi za ljudi saj vsebuje več kisika kot topla. Temperatura v gozdu poleg mesta je v vročih poletjih lahko tudi za 10 stopinj nižja od temperature v mestnem središču. Gozdovi iz zraka odstranjujejo škodljive snovi.

Poleg kakovostnejšega zraka pa so tudi dober vir zaslužka.

Lastniki gozdov prodajajo les, sprehajalci pa nabirajo različne gozdne sadeže, ki jih kasneje prodajo ali pa si jih sami privoščijo. Je pa tudi narava odlična telovadnica za tek in vrsto drugih športnih aktivnosti, ki pripomorejo zdravju.

Je prav pomirjajoče se sprehoditi in uživati v tišini v gozdu. V Sloveniji imamo to srečo, da imamo gozd okoli kamorkoli pogledamo. Slovenski gozdovi so tudi zelo prijazni in varni zato so primeren kraj za druženje in raziskovanje po gozdu.

Zaradi tega je odličen kraj za meditacijo in sprostitev ob naravnih zvokih in hladnemu svežemu zraku.

Vloge ali funkcije gozda so številne. V grobem jih delimo na proizvodne vloge, ekološke vloge in socialne vloge.

Najpogosteje se daje največji poudarek proizvodnim vlogam, ker so neposredno povezane s finančnim učinkom oz. služenjem denarja. To je sicer v veliki meri zgrešeno, saj so veliko bolj pomembne ekološke vloge, ker imajo širši in pomembnejši vpliv na celotno okolje, kjer živimo. Tako lahko hitro pride do nasprotja, saj na račun zaslužka od prodaje lesa pride do težav v okolju (npr. v primeru golosekov), katerih odpravljanje je finančno večje breme, kot je bil zaslužek. Socialne vloge imajo širši družbeni pomen.

Imajo pa posamezni gozdi tudi več vlog hkrati. Zato je dobro poznati vse vloge in ekosistem, da si s tem olajšamo gospodarjenje z gozdovi. 


Janez Erčulj
Janez Erčulj

Naše podjetje se zavzema za varno in urejeno okolje. V vašo družbo želimo vnesti val zelenja, prijetnega in sproščenega bivanja. Verjamemo, da naša učinkovitost in kvaliteta dela lahko to doprineseta.