Poskrbimo za pravočasno obrezovanje dreves v naselju
Če živimo na podeželju, najbrž težav s pomanjkanjem prostora nimamo. Skoraj gotovo nas obdaja velik, prostran vrt, ki nam nudi svobodno izbiro drevnin, saj prostorsko nismo omejeni. Kadar pa dom gradimo v urbanem okolju, znamo naleteti na težave, toliko bolj, če se odločamo za drevesa in ne grmovnice. Kajti krošnje znajo hitro preseči priporočljive mere tako v višino kot širino, kar zna biti predmet spora s sosedi. Zato je pomembno, da obrezovanje dreves v naselju izvajamo redno in skrbno. V nasprotnem se namreč poleg slabe volje lahko pojavi tudi potreba po rešitvah, kot so temeljita sečnja ali obžagovanje in podiranje dreves, ki pa se jim običajno želimo izogniti.
Drevesne oblike
Pri odločanju o tem, kakšna drevesa zasaditi na vrtu, je dobro vsaj v grobem poznati drevesne oblike, čeprav ima obrez dreves v prvih letih življenja drevnine ključno vlogo pri oblikovanju. Obrezovanje mladih dreves torej ni nepomembno, a so nekatere vrste vendar bolj naklonjene enim in druge drugim oblikam. Zato v drevesnicah vedno povprašajmo o velikosti in širini odraslega drevesa, ker lahko ta preraste razpoložljivi prostor. Sečnja dreves v mestu pa je, vemo, zahtevno in nehvaležno opravilo.
Oglejmo si torej najpogostejše oblike, ki jih vsaj delno izoblikuje tudi ustrezno obrezovanje mladih dreves:
- visokodebelno drevo z zaobljeno krošnjo,
- srednjedebelno drevo,
- stožčasto drevo,
- visokodebelno drevo z osrednjo voditeljico,
- piramidasto (koničasto) drevo,
- večdebelno drevo,
- visokodebelno drevo s povečano krošnjo in
- grm.
Pri vzgoji dreves v eno od naštetih oblik je dobro upoštevati razpoložljivi prostor in temu primerno prilagoditi obrezovanje dreves v naselju že od najmlajše rasti. Urbano okolje in večja mesta ponujajo različne primere oblik in temu ustrezno obrezovanje dreves, Ljubljana pa je s svojimi parki morda v tem še večji zgled kot so druga, manjša mesta.
Ko je podiranje drevja v naselju edina rešitev
Lahko smo pri izbiri drevesa nespretni ali pa smo vrt prejeli v last šele nedavno in ta dlje časa ni bil negovan. Razlogov za neprijetno situacijo, v kateri nam sosedje predlagajo le še obžagovanje dreves, je pravzaprav nešteto, najpogostejša pa sta senčenje njihovega vrta, ki ga povzročajo naše drevnine, stoječe na meji, ali pretirano razraščanje korenin. Sečnja dreves v mestu je tako pogost vzrok za skrhane medsosedske odnose, saj ti zahtevajo, da drevesa podremo, mi pa smo nanja navezani in zagovarjamo le nekoliko bolj drastičen obrez dreves. Navsezadnje pa le odlagamo na kasnejši čas tisto, kar smo s slabo nego našega vrta povzročili sami. Konkretneje, neustrezno obrezovanje mladih dreves je najpogostejši dejavnik, ki mu gre pripisati razloge za prebujno krošnjo.
Iglavcem se je dobro izogniti
Pritožbe sosedov so še posebno pogoste zaradi visokih iglavcev, med katerimi izstopa Leylandova cipresa, ki zraste celo do višine petnajstih metrov in več. Ne čudi torej, da prevlada nad drugimi rastlinami in da je v tem primeru edina ustrezna nega redno obrezovanje dreves, v naselju toliko bolj, saj v nasprotnem prej ali slej postane sečnja dreves v mestu edina možna izbira. Drevo, kakršno je omenjena cipresa, nikakor ni primerno za utesnjeno, urbano okolje, obrez dreves in sečnja pa sta v njenem primeru zahtevna posega, ki se ju je potrebno lotiti s posebno skrbjo, ker moramo pri tem poskrbeti še za varnost okolice.
Drevesa majhnih krošenj
Obžagovanje dreves kljub majhnemu vrtu lahko postane povsem nepotrebno. Dovolj je le primerno obrezovanje dreves v naselju. Navsezadnje lahko drevesa z grmičasto rastjo brez težav vzgojimo tudi v drevesa majhnih krošenj. V spodnji tabeli navajamo najprimernejše vrste za utesnjene vrtove, ki jih lahko vzgojimo v drevesa s krošnjami manjšega obsega.
| Ime drevnine | Višina rasti | Obrez dreves in njegova zahtevnost |
| bodika | do 6 m | skoraj ni potrebno |
| mali jesen | do 8 m | potrebno je redčenje, obrezovanje skoraj ni mogoče |
| tisa | do 7 m | lahko jo redčimo |
| glog | do 6 m | potrebno je izključno redčenje |
| judeževec | do 5 m | potrebno je zredčiti vrhove poganjkov |
| jesenska okrasna češnja | do 5 m | jeseni jo je potrebno deloma zredčiti in ji redno odstranjevati postarane poganjke |
Ne smemo pozabiti, da so drevesa izredno pomemben ekološki dejavnik. Prispevajo h kakovosti zraka in znižujejo visoke poletne temperature, zagotavljajo kisik in nudijo zavetje živalim, zato so v urbanem okolju še potrebnejša kot na vasi, saj zvišujejo kakovost naših življenj, obenem pa mehčajo strogost umetnih linij stavb in tlakovanih površin.
Več informacij in nasvetov o obrezovanju si lahko preberete na tej povezavi <<
