Obrezovanje sadnega drevja – cena je visoka le, če nam vzgoja dreves ne prinaša zadovoljstva

Skrivnost zdravega sadnega drevja bogate rodnosti je izključno v tem, ali drevesom v našem sadovnjaku namenjamo dovolj pozornosti in predvsem, ali jim nudimo ustrezno nego. Pravilno obrezovanje in oblikovanje sadnih dreves sta namreč ključnega pomena, čeprav velja, da je škodo v nekaj letih možno tudi odpraviti. A seveda ne vedno.

Korekcija napačnega obrezovanja

Preden se lotimo odpravljanja napak, zaradi katerih obrezovanje sadnih dreves ni dalo želenih rezultatov, je potrebno ugotoviti vzroke za slabo rodnost. Najpogostejši so:

 

• Krajšanje

 

Obrezovanje sadnih dreves kdaj opravljamo tako, da krajšamo poganjke, kar pa za vzdrževanje rodnosti nikakor ni primerno. Krajšamo namreč izključno mlada drevesa, ki jim poganjke šele krepimo, medtem ko obrezovanje starih sadnih dreves nikoli ne izvajamo na ta način, saj krajšanje spodbuja rast novih poganjkov, kar posledično vodi v nastanek metličatih in šopastih skupin pri vrhu krošnje. Drevo tako v spodnjih predelih ni dovolj presvetljeno in zato ogoli. Potrebne so torej:

• odstranitev metličastega vrha in ohranitev šibkejših poganjkov v notranjosti krošnje,
• obrezovanje sadnega drevja poleti oziroma čim poženejo novi odganjki in ohranitev mladih rodnih poganjkov ter
• po preteku treh ali štirih let obrezovanje sadnih dreves, kakršno je svojstveno posamezni vrsti drevnine.

 

• Puščanje stranskih poganjkov

 

Z izjemo najmočnejših poganjkov je vedno potrebno odstraniti vse stranske, vendar izberemo tri enakomerne pod kotom 45-60º, ki bodo sestavljali ogrodje, medtem ko druge odstranimo, vključno z bohotivkami in konkurenčnimi poganjki. Zato poleg ogrodnih ostanejo le vodoravno rastoči, ki pa jih ne krajšamo. Pravilno obrezovanje in oblikovanje sadnih dreves narekuje, da te odstranimo šele, ko se odebelijo približno za polovico obsega ogrodne veje in je na njih dovolj šibkejših nadomestnih vej.

 

• Rezanje osrednje voditeljice

 

Gre za vejo, ki deblu predstavlja osnovo vse do izteka njegove življenjske dobe, a ji nekateri pokončni poganjki sčasoma postanejo konkurenčni. Krošnja v spodnjem delu ogoli, drevo pa prične rasti izključno v višino, namesto da bi se njegova krošnja širila. Zato obrezovanje sadnih dreves izvedemo tako, da odstranimo vse pokončno rastoče poganjke, medtem ko vodoravne pustimo, saj se ti sčasoma razvijejo v rodne.

Obrezovanje sadnih dreves v žive meje

Sadne drevnine najpogosteje vzgajamo v kroglasto zaobljeno krošnjo z vejami, ki so razporejene v vse smeri. A če se radi poigramo, se lahko odločimo tudi za ozko sploščeno krošnjo debelejših vej, razporejenimi le v dve nasprotni smeri, s čimer v nekaj letih vzgojimo sadno živo mejo. Obrezovanje sadnih dreves mora potekati na način, da vsi obstoječi poganjki rastejo v kar najbolj vodoravni legi. V tem primeru že ob posaditvi drevesa spodnja stranska poganjka privežemo k žici na ogrodju, osrednjega pa skrajšamo na približno pol metra nad stranskimi. Ta bo krepko odgnal in pod reznim mestom razvil nove poganjke, od katerih izberemo dva najprimernejša in ponovimo postopek s prvima dvema. Kasnejše obrezovanje sadnega drevja zaradi tega skoraj ni potrebno, saj iz krošnje odstranjujemo le preveč pokončno rastoče in pogoste poganjke, zato je rezanje sadnega drevja kdaj namenjeno tudi upočasnitvi rasti. Poganjke nato režemo le kadar meja preseže želeno višino, za katero pa je priporočljivo, da ne sega višje od dveh metrov. Tudi sicer visoke žive meje niso primerne za vrtove na malih površinah, saj zavzamejo preveč prostora, medtem ko majhne niso vpadljive in ne zakrivajo drugih delov vrta, zaradi česar ta izgleda večji kot je v resnici.

Pravilno obrezovanje in oblikovanje sadnih dreves, vzgajanih v posodah

Kadar se borimo s prostorsko stisko, lahko rešitev poiščemo v gojenju dreves v posodah, kar je za določene vrste celo priporočljivo. Koreninski sistem je sicer prostorsko omejen, rast pa zavira še obrezovanje sadnih dreves, ki pa v takšnih pogojih marsikdaj rodijo bolj zgodaj; toliko bolj, če jih redno zalivamo z deževnico, ki vsebuje obilo apnenca, in jih v hladnejših mesecih zavarujemo ter jih prenesemo v zavetje. Na ta način podaljšamo rastno dobo, kar je še posebno priporočljivo za drevnine, občutljive na mraz. Vendar obrezovanje sadnega drevja – citrusi so še posebno hvaležni za rast v posodah – ne zadostuje, saj je drevnine potrebno občasno tudi presaditi že samo zato, da razrahljamo obdajajočo zemljo.

 

Možnosti za vzgojo lastnega sadja torej ni malo. Bistveno je le, da nam delo predstavlja zadovoljstvo in da smo željni iskanja novih izzivov ter dovolj radovedni, da nenehno iščemo še neraziskane poti.