Obrezovanje sadnih dreves se na prvi pogled zdi precej zapleteno opravilo
Večini ljubiteljskih sadjarjev se zdi obrezovanje sadnega drevja sprva višja znanost. A ko se nekoliko poglobimo v nego sadnih drevnin, kaj kmalu ugotovimo, da jo narekujejo dokaj preprosta pravila, ki nam ne povzročajo prav nikakršnih težav. Te so pravzaprav najpogosteje posledica naše trmoglavosti, s pomočjo katere skušamo na šibečih vejah zadržati vse plodove. Vendar obilen pridelek ne pomeni tudi kakovostnih sadežev, saj so denimo jabolka izredno plodne jablane majhna in vsebujejo veliko manj vitaminov kot tista, ki so tekom zorenja pridobila dovolj hranilnih snovi. Zato je, da bi na našem vrtu zrastli okusni sadeži, obrezovanje sadnega drevja kdaj, če ne kar vedno, potrebno prilagoditi zahtevam posamezne vrste drevnin.
Poganjki
Vsako drevo, prav tako njegovi plodovi, potrebuje hranilne snovi in dovolj sonca, kajti v senci sadeži ne bodo razvili pravega okusa, posledično pa bodo vsebovali premalo sladkorjev in sadnih kislin, kar bo navsezadnje botrovalo krajšemu času hrambe. Zato je, še preden se podamo v rezanje mladega sadnega drevja, potrebno razlikovati med dvema vrstama poganjkov, in sicer med:
- ogrodnimi (rastnimi) poganjki, ki sestavljajo nosilno ogrodje drevesa in jih z obrezovanjem ne nadomeščamo, kar pomeni, da ostajajo na drevnini vse do izteka njenega življenja, kajti pravilna oblika in trdnost ogrodja zagotavljata poznejšo nezahtevno nego ter rodnost in
- rodne poganjke, na katerih se razvijejo cvetovi ter plodovi.
Obrezovanje starih sadnih dreves tovrstnega znanja niti ne zahteva, saj so ta že izoblikovana in običajno potrebujejo manj obrezovanja, vloga tega pa je vezana predvsem na ohranjanje oblike. A je bistveno, če nas čaka rezanje mladega sadnega drevja, ker z njim ustvarimo ustrezne (ali neustrezne) pogoje za plodnost dreves. Prav tako je dobro poznati razlike med šibko in krepko rastnimi drevninami.
Šibko in krepko rastna drevesa
| šibko rastna drevesa | krepko rastna drevesa |
|
|
Kot je razvidno, so šibko rastna drevesa primernejša za manjše vrtove, vendar ta potrebujejo več nege, pa tudi skrbnejše obrezovanje sadnega drevja je v tem primeru nujno. Krepko rastna drevesa za razliko od njih zahtevajo manj pozornosti, vendar so ustreznejša za večja posestva, saj v svoji okolici potrebujejo prazen prostor.
Obrezovanje sadnega drevja: kdaj se poslužiti gojitvene in kdaj vzdrževalne rezi
Rezanje mladega sadnega drevja se razlikuje od obreza odraslih dreves, vendar v resnici le težko ločujemo posege glede na rodno obdobje ali življenje samega drevesa, saj se različne nege medsebojno marsikdaj prekrivajo. Kljub temu si podrobneje oglejmo dve najpogostejši rezi, ki ju razlikujemo glede na starost drevesa.
Gojitvena rez
Prva leta po posaditvi je obrezovanje sadnega drevja namenjeno doseganju pravilne in lepo razporejene oblike krošnje ter pripravi vegetacije, ki bo v prihodnosti prenašala breme plodov. Rezanje mladega sadnega drevja traja prvih pet ali šest let; z njim želimo doseči nespremenljivost ravnovesja, ki se oblikuje med koreninami in krošnjo, nakar so naši posegi omejeni na ohranjanje prvotne zgradbe ter skrb za čim večjo rodnost. Poznamo ploščato in okroglo gojitveno obliko mladih rastlin.
Vzdrževalna rez (rez na rodnost)
Tovrstno obrezovanje sadnega drevja skrbi predvsem za ravnovesje med krošnjo in koreninami, saj to omogoča stalno ter redno rodnost. S ponavljajočim obnavljanjem vegetacije spodbujamo nastanek enoletnih vej in zagotovimo prodor svetlobe v notranjost krošnje. S čimer ustvarimo kar najboljše razmere za zorenje plodov. Med vzdrževalno rez sodijo še mandanje, pinciranje, odstranjevanje bohotivk, redčenje vej, rez na čep, odstranjevanje koreninskih izrastkov in odvajanje.
Obrezovanje sadnega drevja in drugi ukrepi
Poznamo več vrst negovalnih ukrepov, vsi v nadaljevanju našteti pa so smiselni predvsem, kadar nas čaka rezanje mladega sadnega drevja. Govorimo o stiskanju, upogibanju, delnemu ali prstanastem obročkanju lubja, odstranjevanju listov, redčenju plodov, razpiranju, nagibanju, zarezovanju in krivljenju.
Vse opisano morda zveni zapleteno, vendar po znanju, ki bi nam olajšalo obrezovanje sadnega drevja kdaj lahko povprašamo tudi tiste z več izkušnjami od naših, saj bomo tehnike obreza hitreje osvojili, če nam jih nekdo pokaže. Vzgojna oblika in velikost posamezne sadne drevnine sta še kako odvisni od njene rastnosti, medtem ko sta količina ter kakovost pridelanih sadežev pogojeni s pravilnim obrezovanjem. Zato temu velja posvetiti več pozornosti, saj nam bo opravilo, čim ga osvojimo, prinašalo veselje in zadovoljstvo. Navsezadnje je najlepše skrbeti za lasten sadovnjak, ki nam trud poplača s sadeži polnega okusa.
Več informacij in nasvetov o obrezovanju si lahko preberete na tej povezavi. <<
