Umetelno urejanje žive meje zagotavlja občudovanje mimoidočih
Drugačnost od nekdaj vzbuja pozornost in nič drugače ni niti na vrtu, kjer neobičajne oblike rastlin požanjejo več občudovanja od prosto rastočih, četudi urejenih. Navsezadnje so žive meje lahko pravilno oblikovane ali brez vnaprej določene figure, sestavljene iz ene ali več različnih vrst rastlin, a jim tisto pravo obliko v vsakem primeru da šele obrezovanje žive meje.
Posebnosti spretnih vrtnarjev
Čeprav se marsikdaj zdi, da je želja po drugačnosti sodobna izmišljotina, umetelno striženje žive meje sega davno nazaj, saj so že Stari Rimljani s striženimi pušpani izpisovali imena in oblikovali ladje. Nadvse dolgo torej že poznamo umetniško obrezovanje cipres, čas izvajanja tega pa nas pravzaprav odpelje kar dva tisoč let nazaj v zgodovino.
V Evropi je umetelno obrezovanje žive meje najbolj priljubljeno v Veliki Britaniji, kjer so krogi, kocke in drugi geometrijski liki, prav tako živali, sestavni del vsakega vrta. Za razliko od teh, imajo vrtni oboki in tuneli funkcionalno vlogo, kajti omogočajo prestop iz enega dela vrta v drugi. Ali sprehod skozi daljše tunele, ki nam v vročih dneh dajejo prijetno senco. Zanje so najprimernejši nagnoji, cvetoče vzpenjavke, po oporah razpeljana sadna drevesa, vrtnice vzpenjavke in plezalke.
Do hitrejših rezultatov vodi pomladitev žive meje
Pot do želene oblike je dolgotrajna. Obrezovanje žive meje v oboke in tunele zahteva goste in strnjene drevnine, zato je v prvih letih priporočljivo pogostejše obrezovanje, tudi do štirikrat letno. To bo omogočilo pomladitev žive meje od sredine navzven, zaradi česar bo ta gosto raščena. Dobro je prav tako upoštevati, da redno oblikovanje spodbuja rast in bo zato pogosto striženje žive meje hitreje pripeljalo do zamišljenih rezultatov. Kljub temu so rastline, ki poleti poganjajo dolge poganjke, za živo mejo manj primerne. Medtem ko so najbolj hvaležne tiste s kratkimi poganjki in počasi rastoče vrste, katerim lahko obliko ohranimo le z enim ali dvema obrezoma letno. Vendar gre za dvorezni meč, saj po drugi strani pogosto obrezovanje žive meje lajša delo, ker so rezi prejšnjega striženja še vedno jasno vidni.
Striženje visoke žive meje je sestavni del obokov in tunelov
Obrezovanje žive meje, še posebno tiste, oblikovane v like, izvajamo med koncem februarja in koncem julija, kasneje ne več, ker bi novi poganjki pomrznili, saj ne bi imeli dovolj časa za dozoritev in olesenitev. A na splošno se je dela najbolje lotiti v oblačnem in hladnem vremenu; to toliko bolj velja za oboke in tunele, ki zahtevajo posebno pozornost. Po našem posegu namreč pride na dan več listov, ki so bili pred tem ves čas v senci in se morajo šele prilagoditi svetlobnim razmeram. Hladnejše vreme in močno sonce pa bi lahko rastlino poškodovala ter posledično izničila naša prizadevanja.
Običajno so za oblikovanje najhvaležnejše srednje visoke žive meje, saj je delo z nizkimi in visokimi naporno, vendar je striženje visoke žive meje, ki se mu pogosto želimo izogniti, v primeru oblikovanja v oboke nujno. Poznamo:
- oboke ravnega vrha, ki sprva potrebujejo oporo lesenega ali žičnatega ogrodja (ti so v podnebju z veliko snega nekoliko tvegani, saj jih teža padavin pogosto poškoduje),
- visoke in ozke oboke, najpogosteje gosto olistane tise, ki štrlijo kvišku in vzbujajo pozornost ter
- zaobljene oboke navadne bukve, preproste za oblikovanje in trdne oblike, zaradi česar zlahka kljubujejo zimskemu vremenu.
Striženje visoke žive meje, ki dosega našo višino, zahteva oblikovanje s prepletanjem, kar pomeni, da drevnine zasadimo v dveh vrstah. Ko dosežejo višino treh ali treh metrov in pol, jim odstranimo spodnje veje, medtem ko zgornje razpeljemo po žicah med nosilnimi koli. Vejno ogrodje nato obrezujemo vsako leto jeseni ali pomladi.
Umetelne oblike vedno znova dajejo vtis urejenosti. A različne figure znajo vzbuditi občutke pretirane strogosti, zato dobri vrtnarji poskrbijo za sproščenost, ki jo dosežejo z neostrimi linijami. Tovrstno oblikovanje zahteva še toliko večjo mero spretnosti, prav tako potrpežljivosti in znanja. Do rezultata namreč vodi premišljeno večletno obrezovanje, pri čemer si nemalokrat pomagamo z različnimi šablonami, zaradi katerih je oblikovanje precej lažje. Posebno vlogo ima tudi pomladitev žive meje, ki ima velik pomen pri obstojnosti. Žive meje pravzaprav po dokončnem izoblikovanju niso zahtevne, ker njihova oskrba zajema le vzdrževanje oblike. Ta pa je odvisna predvsem od nas samih. Včasih se želimo umetniško izraziti, drugič požeti salve navdušenja in impresionirati, a včasih le preizkusiti svoje zmožnosti.
Več informacij in nasvetov o obrezovanju si lahko preberete na tej povezavi. <<
