Obrezovanje drevja: kdaj se mu je bolje izogniti

Čeprav se zdi, da je pri negi dreves najpomembneje opraviti rez, ki jo potrebuje posamezna drevnina, je obrezovanje drevja kdaj prav zahtevno, saj ni dovolj le, da se opravila lotimo z znanjem in nekaj izkušnjami, temveč je negi potrebno pristopiti v primernem letnem času. Ni namreč vseeno, v kakšnem stanju je drevnina v času obrezovanja, kajti z njim pospešimo pretok rastlinskih sokov in obenem okrepimo celotno drevo, s čimer mu podaljšamo življenjsko dobo. Gre torej za občutljiv poseg, ki lahko celo usodno vpliva na bodočo rast.

Prav zato v osnovi ločimo dve vrsti obrezovanja:

• zimsko ali suho, ki se izvaja pozimi, ko je drevnina v dobi mirovanja, in
• poletno obrezovanje drevja, imenovano tudi zeleno, ki poteka med rastnim obdobjem rastline.

 

Obrezovanje drevja kdaj izvajamo le zato, da bi odstranili navzkriž rastoče, odmrle ali poškodovane poganjke, medtem ko drastični posegi niso potrebni. Marsikdaj je dovolj že občasen, rahel obrez, s katerim polepšamo krošnjo in z njim ohranimo želeno obliko, predvsem pa spodbudimo rast in bujno cvetenje ter povzročimo gostejše razraščanje. A preden se ga lotimo, je nadvse dobro poznati osnove botanike posameznih vrst rastlin, saj so te pogojene z načinom obrezovanja.

Dobro je vedeti, da ostrejše obrezovanje spodbuja močnejše odganjanje novih poganjkov, medtem ko šibko ne pospešuje rasti. Je pa čas, ki ga izberemo za obrezovanje drevja kdaj, če ne kar vedno, v neposredni zvezi s starostjo in tipom lesa. Obrezovanje drevja spomladi je najprimernejše za grme, ki cvetijo pozno poleti in jeseni, saj ti cvetejo na lesu tekočega leta, medtem ko obrezovanje drevja jeseni izvajamo na drevninah, ki cvetejo spomladi ali zgodaj poleti. Te imajo cvetove na lesu prejšnjega leta in jih zato obrezujemo po cvetenju ter jim na ta način omogočimo, da les, na katerem se bo razvilo cvetje šele v prihodnjem letu, dozori.

Sama rast je prav tako odvisna od koreninske podloge, ker ta določa, kolikšno višino lahko doseže posamezna drevnina. Pri krepko rastnem visokodebelnem drevesu lahko traja celo več let, da obrezovanje drevja, kdaj pa tudi načrtno oblikovanje, doseže stabilno vejno ogrodje. Vsekakor je že pred obrezovanjem priporočljivo predvideti velikost drevesa in se skladno s tem odločiti za najprimernejšo vzgojno obliko, kar še posebno velja za sadno drevje. Pri teh razlikujemo:

1. Šibko rastna drevesa, ki lahko uspevajo na majhnem rastišču in imajo šibko razvit koreninski sistem, zato potrebujejo obdelana tla ter gnojenje, prav tako vsakoletno obrezovanje ter rast ob podpori opornega kola. Prve sadeže rodijo kmalu, že po dveh letih, njihova pričakovana življenjska doba pa sega med petnajst do petindvajset let.
2. Krepko rastna drevesa vzgajamo med pet in deset let, saj je njihova življenjska doba izredno dolga in jih v odrasli dobi ni potrebno obrezovati vsako leto, a potrebujejo izredno veliko prostora.

 

Ne glede na to pri posameznih vrstah v določenem obdobju obrezovanje drevja kdaj ni primerno izvajati, denimo pri breskvah, marelicah, češnjah in slivah, saj gre za občutljive vrste, pri katerih se rezno mesto zasuši globoko v glavno vejo in jih zato obrezujemo izključno poleti. Takrat se namreč rane veliko lažje in hitreje zacelijo. V splošnem velja tudi, da zgodaj zoreče vrste obrezujemo nemudoma po tem, ko oberemo plodove, nekje do sredine julija torej, saj se na ta način na njih še isto leto razvijejo novi poganjki s cvetnimi popki. V drugi polovici avgusta se rane prav tako lepo celijo, vendar novi poganjki nimajo več možnosti razvoja. Ob tem pa je potrebno upoštevati še dejstvo, da s poletnim obrezovanjem rast umirjamo.

Pogosto je obrezovanje drevja – kdaj tudi samo oblikovanje – v službi pomlajevanja starih dreves, česar v splošnem ne gre enačiti, kajti pomlajevanje je potrebno predvsem takrat, kadar se obrezovanje ni izvajalo skozi daljše obdobje in je rodnost drevesa posledično zmanjšana, medtem ko so sami plodovi dokaj slabe kakovosti. Zato z obrezovanjem, vsaj v primeru sadnih dreves, izboljšamo bogatost sadežev, pri čemer velja pravilo, da je manj precej več. Namreč, več kot je na posamezni drevnini plodov, slabši bodo, obenem pa bo njihova hramba trajala kratko, medtem ko bo manj plodov iz lesa lahko počrpalo več hranilnih snovi in se bodo zato razvili v veliko večji meri ter postali (in ostali) polnejši.

Prav zato velja, da je obrezovanje dreves veščina, ki ji velja nameniti precej pozornosti, saj ne le, da ohranja vitalnost drevesa, temveč nam našo skrb vrača skozi bogate, zdrave domače pridelke.