Podiranje dreves: cenik je določen na podlagi več parametrov

Kot vsako živo bitje, imajo tudi drevesa vnaprej predvideno življenjsko dobo. Ko njihova rast prične stagnirati ali celo nazadovati, v primeru plodnih dreves pa rodnost iz leta v leto upadati, je čas, da se od drevesa poslovimo. A ker so danes vremenske razmere precej nepredvidljive, je pravzaprav strokovna nega potrebna že od same zasaditve, saj številne ujme zmanjšujejo stabilnost posamičnih dreves, kar seveda manjša varnost tako nas samih kot mimoidočih, a tudi objektov v bližini, navsezadnje celo drugih dreves. Tudi zato posek velja za izredno nevarno opravilo, ki ga je najbolje prepustiti strokovnjakom, kajti delo, v katerega vključujemo tudi obrezovanje na višini, terja veliko mero znanja, veščin in vselej potrebne previdnosti.

A se mu, če le premoremo vrt ali gozdno površino, ne moremo izogniti. Je pa poleg obrezovanja ključno tudi podiranje dreves; cenik tega je določen na podlagi več dejavnikov, pri čemer veliko vlogo igrata višina drevesa in samo dejstvo, ali gre za listavce ali iglavce. Ne gre pozabiti niti na terenske razmere, v katerem se izvaja podiranje dreves, cenik pa je prav tako v veliki meri odvisen od časa, ki ga je potrebno vložiti, da pridemo do želenega rezultata, ki na prvo mesto vedno postavlja varnost izvajalca in okolice. Cena za podiranje dreves tako terja dobro poznavanje biologije posameznega drevesa, saj ta variira glede na vrsto in dimenzijo, kar vključuje prsni premer, volumen, višino in obliko.

Poznamo tri debelinske razrede, ki jih označujemo z:

• A: gre za drevesa, katerih debelina sega med 10 in 29 cm,
• B: debelina znaša med 30 in 49 cm ter
• C: drevesa, debeline večje od 50 cm.

 

Pogoji spravila so še en bistven dejavnik pri opravilu, kakršno je podiranje dreves; cenik je namreč določen tudi na podlagi tega, ali gre za strojno ali ročno sečnjo ter spravilo, oziroma, ali gre za sečnjo z motorno žago in spravilo s pomočjo traktorja. Razmere so v veliki meri odvisne od samega naklona terena, spravilne razdalje, skalovitosti, debeline snežne odeje – če se delo opravlja v zimskem času –, smeri spravila, a prav tako razvejanosti posameznega drevesa.

Čeprav se morda zdi, da je ključen sam poseg, ima izredno veliko vlogo ne le podiranje dreves, cenik česar je odvisen od načina podiranja, ki se razlikuje od primera do primera, temveč tudi spravilo. Pogosto namreč pozabljamo, da gresta podiranje in odvoz dreves z roko v roki. Transport lesa iz gozda je izredno zahteven in še kako pomemben pri pridobivanju lesa, zato so pogoji spravila morda celo ključni. Pri tem veliko vlogo igra prostor skladiščenja, same terenske razmere, a tudi delež vožnje po gozdnih cestah.

Zahtevnost okolja marsikdaj pogojuje način, ki ga izberemo za podiranje dreves, cenik pa je temu primeren. Kajti nadvse pomembno je, da les kar najhitreje spravimo iz gozda, kar je mogoče, če drevesa podiramo poševno na predvideno smer spravila, pri čemer naj bodo kosi kar se da dolgi. S tem bo tudi moč traktorja izkoriščena najbolj optimalno, vendar je dobro, če les premaknemo do gozdne ceste in ga šele tam dokončno obdelamo ter izdelamo sortimente.

Ni zanemarljivo, v kakšni obliki je les pripravljen za spravilo, zato ločimo več metod:

 

• Sortimentna metoda

 

Gre za metodo, pri kateri sortimente dokončno izdelamo že v gozdu ob panju. Tako težji sortimenti ležijo pripravljeni na transport na kraju, kjer so bili izdelani, a jih lahko zložimo v skladovnice, kar sodi pod eno od različic sortimentne metode. Še ena podmetoda, ki sicer izginja, se imenuje metoda enakih dolžin.

 

• Debelna metoda

 

Ta temelji na nižanju stroškov, zato se les spravlja iz gozda v dolgih kosih. Dolžina je predvidena vnaprej glede na vrsto in način spravila. Sortimente namreč izdelamo potem, ko jih spravimo do urejene prometnice. Na ta način je učinek mnogo večji in stroški nižji.

 

• Drevesna metoda

 

Iz gozda spravljamo cela drevesa, oklestimo in obdelamo pa jih šele ob urejeni prometnici, kar je primerno predvsem za drobnejši les.

Kakorkoli, ne glede na metodo se je potrebno zavedati, da je spravilo v preteklosti potekalo ročno, medtem ko je bilo najpogostejše spravilo z živinsko vprego ali spravilo po vodi oziroma s splavi. Oboje je danes tako rekoč v izumrtju, saj večinoma vsa opravila potekajo s pomočjo mehanizacije, tudi podiranje dreves; cenik pa je zato zaradi boljše časovne izkoriščenosti prijaznejši in tako ni razloga, da dela, ki nas, nevešče, spravljajo v nevarnost, ne prepustimo v roke tistim z dolgoletnimi izkušnjami.